DDV po državi kupca in sistem OSS: kje se pravilo prelomi

Zakaj ena stopnja DDV za vso EU ne obstaja

Pri prodaji končnim potrošnikom v drugo državo članico ne velja stopnja prodajalca, ampak stopnja države, kjer je kupec. Pravilo izhaja iz 59c. člena Direktive 2006/112/ES in se imenuje pravilo namembnega kraja.

Do določenega obsega prodaje velja izjema: mali prodajalec lahko obračuna svojo domačo stopnjo in DDV plača svoji davčni upravi. Izjema ni trajna in ni odvisna od tega, v katero državo prodajate, ampak od skupnega obsega čezmejne prodaje.

Posledica za trgovino je neprijetna. Stopnja ni lastnost artikla in ni lastnost trgovine. Je rezultat izračuna nad državo kupca, davčno kategorijo blaga ali storitve in trenutnim položajem podjetja glede na prag. Trgovina, ki ima stopnjo zapisano v artiklu, bo prej ali slej izdala napačen račun.

Prag 10.000 EUR: kaj se šteje in kaj ne

Prag je 10.000 EUR na koledarsko leto in se šteje kumulativno za vse države članice skupaj, ne za vsako posebej. To je najpogostejši nesporazum, na katerega naletimo.

V prag se šteje čezmejna prodaja blaga na daljavo končnim potrošnikom v druge države članice ter telekomunikacijske, radiodifuzne in elektronsko opravljene storitve za končne potrošnike v drugih državah članicah. Domača prodaja se ne šteje. Prodaja podjetjem z veljavno identifikacijsko številko za DDV se ne šteje, ker tam velja obrnjena davčna obveznost. Izvoz izven EU se ne šteje.

Zato je trgovina z 9.000 EUR prodaje v Avstrijo in 4.000 EUR v Nemčijo prag presegla, čeprav v nobeni državi posamično ni blizu 10.000 EUR. Seštevek je 13.000 EUR.

Zgornji izračun je aritmetika, ne izmerjen primer iz naših podatkov: 9.000 plus 4.000 je 13.000, kar je več od 10.000.

Transakcija, ki prag prebije, je meja

Ko prodaja v letu preseže 10.000 EUR, se pravilo namembnega kraja uporabi od transakcije, ki prag preseže, naprej. Ne od začetka leta in ne od naslednjega leta.

Praktično to pomeni, da je eno naročilo lahko prelomnica. Naročilo, ki trgovino popelje z 9.800 EUR na 10.300 EUR, je že obdavčeno po stopnji države kupca. Sistem torej ne potrebuje letnega preklopa, ampak izračun ob vsakem naročilu.

Prav tu odpove ročno vodenje. Nihče ne vodi tekočega seštevka čezmejne prodaje v glavi in nihče ga ne preveri pri vsakem naročilu ob štirih popoldne. To je naloga za sistem, ki vse račune že hrani in zato seštevek že pozna.

Pomembno je tudi, kaj se zgodi po preseženem pragu: pravilo velja tudi za prihodnje koledarsko leto, ne samo za tekoče. Vrnitev na domačo stopnjo ni samodejna.

Kaj je OSS in zakaj rešuje pravo težavo

Brez OSS bi se morala trgovina, ki prodaja v šest držav, v šestih državah registrirati za DDV in v šestih oddajati obračune. To je bil resničen položaj pred 1. julijem 2021.

Unijska ureditev OSS to nadomesti z enim mestom. Podjetje se prijavi pri svoji davčni upravi, četrtletno oddaja en obračun z razdelitvijo prodaje po državah in stopnjah in nakaže eno plačilo. Davčna uprava zneske porazdeli naprej.

Posledica za računovodstvo je, da obračun OSS ni enak obračunu domačega DDV in se ne oddaja z njim. Je svoj obračun, s svojim rokom in svojo razdelitvijo. Zato podatki zanj ne smejo nastajati iz prostega besedila na računu, ampak iz polj: država kupca, stopnja, osnova.

OSS je prostovoljna poenostavitev, ne obveznost. Alternativa je registracija v vsaki državi, kar je zakonito, a dražje.

Prostovoljna prijava pred pragom: kdaj se izplača

V OSS se je mogoče prijaviti tudi, preden je prag presežen. Smiselno je takrat, ko prodajate pretežno v države z nižjo standardno stopnjo od svoje.

Primer aritmetike, ne meritve: trgovina s standardno stopnjo 22 odstotkov, ki pretežno prodaja v Luksemburg s 17 odstotki, pri 100 EUR neto kupcu zaračuna 122 EUR oziroma 117 EUR. Pri ceni, ki je za kupca enaka, razlika sede v maržo.

Druga korist je stabilnost prikaza. Trgovina, ki stopnjo preklopi sredi leta, ima dva niza cen v enem letu, dva niza računov in dve logiki v izvozu podatkov. Prostovoljna prijava od začetka leta to odpravi.

Odločitev o prostovoljni prijavi je poslovna in davčna, zato je ne spreminjajte v nastavitvah mimogrede. V sistemu naj bo to dejanje z datumom in sledjo, ne zastavica, ki jo lahko kdorkoli obrne.

Kje se v trgovinah dejansko lomi

Prva napaka je stopnja, zapisana v artiklu. Artikel nosi davčno kategorijo, ne odstotka. Odstotek je rezultat kategorije in države.

Druga je trdo kodiran seznam stopenj v enem zaslonu. Blagajna, ki ima svoj seznam stopenj v svoji datoteki, hrvaškemu podjetju prikaže slovenske stopnje. Isti seznam nato obstaja na petih mestih in se na vsakem razlikuje.

Tretja je država kupca, povzeta iz naslova za dostavo, kadar bi morala biti povzeta iz naslova za račun, ali narobe. Ti dve nista vedno isti.

Četrta je tiha privzeta vrednost. Spustni seznam, ki ob neznani državi ponudi domačo stopnjo, napake ne prikaže, ampak jo zapiše na račun. Pravilno je ustaviti izdajo in zahtevati podatek.

Peta je prag, ki se preverja ob zaključku meseca. Takrat je napačen račun že pri kupcu.

Standardne stopnje v izbranih državah

Spodnja tabela navaja standardne stopnje v šestih državah, kot veljajo ob pisanju tega članka, v oktobru 2026. Stopnje se spreminjajo z nacionalnimi zakoni, zato je edini zanesljiv vir aktualni pregled Evropske komisije, povezan pod člankom. Tabele ne prepisujte v kodo.

Poleg standardne stopnje ima skoraj vsaka država eno ali dve znižani stopnji in posebne primere, kjer znižana stopnja velja za določeno blago. Prav zato davčna kategorija artikla ne more biti samo oznaka obdavčen ali neobdavčen.

Kadar prodajate v državo, ki je v tabeli ni, podatka ne ocenjujte po sosednji državi. Napačna stopnja na računu je napaka v obračunu, ne približek.

Kaj mora znati sistem, da račun ne pride narobe

Pet zahtev, ki jih je mogoče preveriti.

Prvič: stopnja se izračuna ob izdaji iz države kupca, davčne kategorije artikla in statusa podjetja glede na prag in OSS. Nikjer ni zapisana kot število v artiklu.

Drugič: podjetje z veljavno identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici dobi obrnjeno davčno obveznost in nič odstotkov, kar ni isto kot oprostitev in se v obračunu poroča drugače.

Tretjič: tekoči seštevek čezmejne prodaje se vodi sam in se preveri ob vsakem naročilu, ne ob zaključku obdobja.

Četrtič: neznana ali neveljavna država ustavi izdajo. Privzete vrednosti tu ni.

Petič: izvoz podatkov za OSS nastane iz polj, ne iz razčlenjevanja besedila računov, in loči prodajo po državi in stopnji.

V Entexii je stopnja izračunana ob izdaji, prijava v OSS pa je dejanje v nastavitvah podjetja z datumom vključitve, ne zastavica v kodi. Tekoči seštevek in stopnja na računu zato izhajata iz istega vira.

Kaj preveriti v svoji trgovini danes

Preverba traja približno petnajst minut in ne zahteva računovodje.

Odprite nastavitve artikla in poglejte, ali je tam odstotek ali davčna kategorija. Odstotek je opozorilo.

Naredite poskusno naročilo z naslovom v drugi državi in poglejte stopnjo na predogledu računa. Če je enaka domači, sistem bodisi ne upošteva države kupca bodisi prag še ni presežen; katera od obeh možnosti velja, mora biti vidno na zaslonu, ne stvar ugibanja.

Poiščite poročilo o čezmejni prodaji v tekočem letu. Če ga ni, prag ni nadzorovan.

Vnesite neveljavno identifikacijsko številko za DDV tujega podjetja in poglejte, kaj se zgodi. Pravilen odziv je zavrnitev, ne nič odstotkov.

Vzemite staro naročilo, kjer se država dostave in država računa razlikujeta, in preverite, katero je sistem uporabil.

Vprašanja, na katera je odgovor kratek

Ali se prag šteje po državah? Ne. Kumulativno za vse države članice skupaj.

Ali se v prag šteje prodaja podjetjem? Ne, kadar ima podjetje veljavno identifikacijsko številko za DDV, ker tam velja obrnjena davčna obveznost.

Ali se šteje domača prodaja? Ne.

Ali lahko ostanem na domači stopnji, če sem prag presegel na samem koncu leta? Ne. Pravilo namembnega kraja velja od prebojne transakcije naprej in tudi skozi naslednje koledarsko leto.

Ali OSS nadomesti domači obračun DDV? Ne. Je dodaten obračun s svojim rokom.

Ali moram v OSS, ko prag presežem? Ne nujno; alternativa je registracija za DDV v vsaki državi prodaje.

Za položaj svojega podjetja vprašajte svojega računovodjo. Ta članek opisuje pravilo, ne vaših podatkov.